Struktura-ta ima veljku stabilnostj.

Planetoznavcy pri pomoči modeliranja sų izjasnili, že vųtrešna čęstj obvlaka Oorta na okrajinah Slnečnoj sostavy ima dolgostalu spiralnu strukturu so dvoma rųkovama. Jednako prěmy dozor je dostj trudnojų rabotoj.

Obvlako Oorta je sborom lednyh těl vo vnešnoj čęsti Slnečnoj sostavy, nadalj od tysęči do sta tysęč zvězdoznalnyh měr (a.u. – dalnostj Zemli od Slnca). Ono ima svoje načęlo okolo 4,6 mlrd. lět nazad, takože kako i osnovna čęstj Slnečnoj sostavy. Koloběgy těl obvlaka Oorta byhu sotvoreni hvala planetnym vozburenjam, Galaktičnomu prilivu i bliženju Slnca do inyh zvězd. Iziskanja ovoj struktury sų veljmi važnymi dlja planetoznavcov, ktory imųt predmět izučenja rekonstrukcju proběga (procesa) tvorenja i formiranja Slnečnoj sostavy.

Vnešna čęstj obvlaka Oorta (okolo desęti tysęč zvězdoznalnyh měr (a.u.) od Slnca) je zdrojem dolgoperjodičnyh komet i predpoložno ima kulnu (sferičnu) formu. Koloběgy těl vųtrešnoj čęsti obvlaka Oorta imųt veče vlijanja Slnca než okolnyh zvězd. Dodnesj ova čęstj obvlaka je byla myslena blizko kak‐to plosky disk, imajųči bliz ravno položenje odnosno ekliptiky.

Ale družina planetoznavcov pod načęlom Davida Nesvorny iz Iugo-zapadnago iziskatelnago izučilišča pomysliše podrobno porazumeti, kako sę izględa vųtrešna čęstj obvlaka Oorta odnosno udalenago ględatelja. Aby to porazumeti, oni sotvorihu modeliranje kretanja koloběgov veljkago čisla (od několjkyh děsętkov do miljona těl) planetesimaljej (malyh těl okolo protozvězdy) soglasno vlivu gravitacji vnešnyh planet Slnečnoj sostavy pri ih migracji kroz sostavu, vlivu planet/planetnago razsějanja na planetesimalny disku, a takože vlivu gravitacijnago potencjala Mlečnago Pųti i prohodžųčih mimo zvězd na planetesimalni koloběgy. Rezultaty iziskanja i modeliranja soravnjahu s obzornymi danymi neba DES transneptunovyh objektov za perjod 2013-20219 godov.

Sę okazalo, že vųtrešna čęstj obvlaka Oorta je izkrivjenym diskom so spiralnoj strukturoj dvoh rųkavov, imajųči proměr (djametr) pętnaděsęt tysęč zvězdoznalnyh měr i razpoloženje bliz prěmostojno (perpendikularno) odnosno Galaktičnago diska. Imaje predpoloženje, že ova spiralna struktura je sę sotvorena hvala prvičnomu razsějanju malyh těl gravitacjej planet s postųpnym povyšenjem udaljenosti ih perigeljev i obračenja ploskosti koloběga hvala Galaktičnomu prilivu.