Bystri radjoprysky sų kratkymi i močnymi pryskami radjovoln, ktory sę puskajųt naj‐kompaktnymi objektami (neutronni zvězdy i črni diry). Ovi kratki fejerverky trvat samo tysęčnu čęstj vtoriny (sekundy), ale prenosęt energji dostj dlja svěčenja veče než cěla galaktika.

Od 2007 goda, kogda byše izjaven prvy bystry radjoprysk (FRB), zvězdoznavcy sų zafiksirali tysęči FRB, ktory jestvujųt od našej Galaktiky do 8 mlrd. světovyh lět od nas. Kako sę tvoręt ovi prysky, ne je razumlivym dodnesj.

Ale nyně zvězdoznavcy Masačusetskago tehnologičnago izučilišča sų poznali proizhod jednago od bystryh radjopryskov hvala metodikě, ktora može byti korystna dlja inyh FRB takodže. V iziskanju si, ktoro je vydano v časopisu Nature, družina naučnikov izučahu FRB 20221022A – bystry radjoprysk v našej Galaktikě, jestvujųčem okolo 200 mln. světovyh lět od nas.

Za izznačenje točnago města radjoznaka, družina analiziraše blikanje go. Naučnicy sų izučili izměnu jarkosti FRB i izznačili, že plusk musi byti izpuščen veče bliz iztočnika, než predpovědahu stari modely. Družina je dala ocěnu, že FRB 20221022A sę pojaviše v oblasti ne dalj než 10 000 kilometrov od sę obračajųčej neutronnoj zvězdy. Vybuh byše věrojętno stvoren v magnitosferě ovoj zvězdy.

Magnitosfery neutronnyh zvězd pokazajųt preděly možnostej Vsemjra, – kaže glavny tvorec raboty Kenzi Nimmo, doktor Izučilišča zvězdnoj fiziky i kosmičnyh iziskanij imeni Kavli Masačusetskago tehnologičnago izučilišča, – Imahu množestvo sporov, može li tako jarko radjosvětlo teoretično izběgati iz takoj ekstremalnoj plazmy.