Slnečny probnik (sonda) Parker (NASA) je prevysil uspěh (rekord), maksimalno blizko podlětiv k Slncu na nevěrojętnoj bystrině v 430000 milj/čas. Oborųdovan novatorskymi tehnologjami, on je prežil ekstremalnu temperaturu, aby sobrati novi dany, ktory mogųt izměniti razumenje o slnečnyh javenjah i iziskanja inyh zvězd.

24.12.2024 Parker Solar Probe, slědujųči misji dotknenja Slnca, postaviše novy uspěh, maksimalno blizko prolětiše nad povrhnjej go. Probnik byše nad povrhnjej Slnca samo v 3,8 mln. milj i imaše bystrinu — 430 tys. milj/čas: to znači, že probnik je naj-bystrym ustrojem od načęla historji, čto je byl puščen čelověkom. Znak (signal) od probnika 26.12.2024 podtvrdiše, že korab je sę ostal cělym i uspěšno prošel ognjeno izkųšenje si, i bųde prodlžiti svoju rabotu.

Takv blizky polět k Slncu — to je historičnym momentom prvoj misji čelověka k zvězdě, – kazaše Niki Foks, glava Upravenja naučnyh misij NASA, – izučajųči Slnce blizj, my možem ulěpšiti razumenje si o vlivě go na vsju slnečnu sostavu, takože na tehnologji, korystani na Zemlě i v kosmosu, takože o jestvovanji zvězd v cělomu Vsjemjru, čto bųde pomočnym nam v iskanju upotrěbnyh mjrov dlja našego života pozad našej rodnoj planety.

Aby dostati Slnca, kosmičny aparat, ktor byše izpuščen v 2018 godu, sedem krat prolětiše okolo Venery, korystajųči jejnu gravitacju. 6.11.2024 on utvoriše poslědny prolět si Venery i dostignuše optimalnago oběžnago pųti (orbity). Oběžen pųtj ima ovalnu formu i vsjaki tri měsęca izvodi kosmičny aparat na idealnu udalenostj od Slnca, dostatočno dlja izučenja zagadočnyh procesov na zvězdě, daby aparat ne byl poškoden slnečnym teplom i světlom. Kosmičny aparat bųde ostati na ovomu oběžnomu pųti do konca svojej misji.

Parker Solar Probe tvori izzov odnoj iz naj-ekstremalnyh okolic (srěd) v kosmosu i prevoshodi vsěkakvi očękanja, – govori Nur Ravafi, naučny služebnik projekta Parker Solar Probe v laboratorji priměnenoj fiziky Džonsa Hopkinsa (APL), ktora byše projektovala, budovala i nyně izkorystuje kosmičny aparat iz kampusa si v Lorele (Merilend), – ova misja odkryva novu zlatu eru iziskanja kosmosa, stavęči nas blizko k razgadanju naj-glųbokyh i naj-dolgyh tajn Slnca.

Blizko k Slncu probnik korystaje ščit od ųglerodnoj peny dlja zaščity od ekstremalnago tepla v vrhu slnečnoj atmosfery (korony), ktora ima teplinu v 1 mln. gradusov. Ščit je stvoren aby iměti možnostj sę grěti do 2600 gradusov (vyše než sę topi stalj), pozad ktorago ustroji imajųt komfortnu pokojovu teplinu. V koroně, ktora je veljmi goręčej, ale malogųstoj, sę očękaje, že ščit bųde sę grěti do 1800 gradusov.

Možnostj podvoditi kosmičny aparat tako blizko do Slnca — to je velebno, – kazaše Džon Vircburger, inženjer po sostavě misji Parker Solar Probe v APL, – ovu zadanje čelověčstvo htěše rěšiti od 1958 goda i iztratiše desętilětja aby to stvoriti možnym.

Tvoręči prolět v slnečnoj koroně, probnik može tvoriti izměry i izjasniti, začto ovy regjon je tako goręčim, oględěti proizhod slnečnago větra, i poznati, kako energetičny čęsticy dostajųt bystrinu si v polovinu od světovoj bystriny.

Probnik takože izjaviše odkrytja vo vųtrešnoj čęsti slnečnoj sostavy. Iziskanja pokazahu, že ogromni slnečni vybuhy (vybuhy koronovago tvoriva), absorbujųt pyl, dvižųči sę navn slnečnoj sostavy, takože my odkryhme neočękano korystni fakty o energetičnyh slnečnyh čęsticy. Prolěty Venery zadokumentovahu prirodno radjosvětlo planety od atmosfery, a takože prvy snimek oběžnago pylovago pojasa Venery.

Dnesj kosmičny aparat samo poslaše vědomostj, že on je v bezpěčnosti, ale skoro on bųde v městu, od ktorago bųde možno poslati dany, ktory byhu sobrani pri poslědnomu prolětu vųtrě slnečnoj korony. Nastųpni prolěty je zaplanovani 22.03.2025 i 19.06.2025.