Čęsto my sę prepirame, kto je umněj ‐ kot ili pes. Ale dostj rědko sę prepirame, kto je razumněj ‐ tomat ili grah. I naprazdno. Rastliny imųt svojstvy, o ktoryh my až ne domyšljahų: močnostj besědovati, krivdati, kradati i žertvovati.

Rastliny po dnešnomu naučnomu mněnju sę soobčajųt vųtrě ekosostavy korystajųči micelij ‐ gribnu mikoriznu (gribokoręnu) mrežu. Divnym je, že gribokoręni mrežy dajųt do 20-30% biomasy počvy (gliny) (hotj tradicijni metody izjavenja biomasy ne mogųt to izznačiti). Blizko 83% rastlin prividno imųt obostranen svęz s miceljem kakto prodlženje svojej koręnoj sostavy različnoj veljčiny zavisnosti: něktori ocěny dajųt informacju, že gribokoręni mrežy dostajųt si veče než 10% plnoj energji fotosinteza rastlin‐gospodarov.

Gde sų priklady? Tomaty! Tomaty predajųt in drugomu znak ob ogroženju. Kako je sę izjasnilo, oni to tvoręt s pomočju gribnago koręna. Napriklad, kogda jedna od rastlin je poražena škodnikami, ona posyla v micelij himični znacy, ktori ostregajųt okolični kusty. Tako skupina tomatov sę tvori po-odporna od hvorob i priživnikov/škodnikov.

Črez gribnu mrežu takože sę občajųt něktori jedly i brezy, ktory predajųt in drugomu ųglerod (karbon), takože sę měnjajųt dušik (azot) i světorod (fosfor). Tak, veljki drevy pomogajųt malym drevečkam, ktory jestvujųt v těni i ne imųt dostj jědiva.

Prez gribnu mrežu rastliny ne samo dopomogajųt, ale i kradųt. Napriklad, něktori rastliny ne možųt tvoriti dostj hlorofila dlja sebę si, zato oni sų najšli rěšenje ‐ kradati u drugyh. Tako tvori orhideja Phantom, ktora odbira potrěbni si tvorivy u drev okolj.

Konkurencja v prirodě jestvuje ne samo medžu životinami, ale takože medžu drevami, mhami itd., to sę zova alelopatja (vzajemostradanje). Rastliny vojujųt za svět i vodu. Ne imajųči klov i pazorov, oni tvoręt bitvu himičnymi tvorivami, ktory izganjajųt konkurentov i nedobryh sosědov. Napriklad, akacja i eukalipt jesų istinno adskymi sosědami: oni izniščajųt rastliny okolj, smenjšajųči broj korystnyh mikroorganizmov v koręnah sosědov.

Takože rastliny mogųt izznačati kategorju: «svoj»/«čudžy». Mladi drevy vsegdy iščųt zajęti veče města pri izraščenji koręnov si: tako oni možųt dostati veče vody i světa. Samozrějno, veljki drevy okolj ne imųt želanja oddavati resursy vsěm mladičam – počinaje sę konkurencja. Ale konkurencji ne imaje sę, ako okolj rastųt samo «bratja» od jednago materskago dreva – togda obvratno, oni sę silęt, že by vsěm «srodnikam» sę dostalo město i resursy.

Obyčajno, lěs ‐ to je skupina različnyh rastlin s samostojnymi koręnymi sostavami. Ale jestvujųt lěsy, napriklad Pando (Trepetajųči Veljkan), ktory imųt jedinu koręnu sostavu. Ovi lěsy sę zovųt klonalnymi kolonjami (takože, genetičny osobnik, ili genet). V Pando vsjako drevo (osina, topolj) je kakto větevj jedinago ogromnago organizma i sę zova ramet, a obča tęžina lěsa Pando je 6000 ton. Naučnicy myslęt, že ovy lěs ima juž veče 80000 lět i je praktično naj‐veljkym organizmom planety.