Voda je jednym od naj‐važnyh bogatstv našej planety. Bez toj ne mogųt jestvovati čelověcy, životiny, rastliny. Voda je obyčajnym, ale udivitelnym tvorivom. Voda može jestvovati v trjeh stanjah: tvrdom, tekųčem i plynnom.

Obyčajno stanje okolnoj prirody zavisi od temperatury okolj. Medžu 0 i 100 °C voda jestvuje v tekučem stanju (voda). Tekųtina ima molekuly dostj blizko, ale medžu ima několjko prostora dlja ruha. Niže 0°C voda stana tvrdinoj (led ili sněg), slučaje sę zamrzanje, bo molekuly tvoriva bližųt drug do druga i formirųt kristalnu mrežku. Led sę javi v kalužah i vodojemah, sněg sę javi iz malyh ledovek v oblakah, ktori padajųt na zemlju. Kogda temperatura sę vysi, slučaje sę tajanje. Vyše 100 °C voda jestvuje v plynnom stanju (par), molekuly sę razhodęt dalje i imųt menej svęzek drug s drugom, slučaje sę izparovanje. Kogda temperatura sę nizi, slučaje sę skapivanje.

Krųgovrat vody v prirodě

Prirodno voda prehodi vsečasno iz jednago stanje v drugo: to sę zova krųgovratom vody v prirodě.

Slnce grěje vodu v vodojemah, glině, na povrhni listov rastlin. Poradi slnečnago tepla, voda počinaje sę izparovati i vozdvigati sę parom. Ale temperatura v vyšině atmosfery je mnogo niže, než na povrhni Zemli, zato čim vyše sę vozdvigaje par, tym veče on sę ohladžaje. Čęsticy para sę dotykajųči do hladnago vozduha, snovu prehodęt v tekųče ili až tvrdo stanje. V vyšině voda sę sbiraje i formiruje množstvo kapek i ledovek. Oni sę sbirajųt v oblaky i rastut. Kogda vozduh ne može ih udržati, oni sę vračajųt do povrhni kakto opady – dždž i sněg. Bųdųči na zemli, voda proide v glinu, polni podzemni vody i snovu teče v vodojemy. Tako sę završaje i zamykaje veljky krųgovrat vody.

Kromě veljkago, naučnicy govoręt takože o malom krųgovratě vody: voda izparuje nad povrhnej zemli ili okeana, i poslě snovu padaje v okean. Takože sej krųgovrat sę zova okeaničnym.