Okean – je naj‐veljkojų čęstjю vsjemirnago vodnago prostora, ktori sųtj razděleni kontinentami. Okeany sųtj različnymi ne samo položenjem, ale takože vodnymi harakteristikami (teplostjю, slanostjю, gųstostjю), okeaničnymi tokami i strukturoj dna.

Dnesj vyčlenujųt 5 okeanov na Zemlje: Tihy, Atlantičny, Sěverno-Ledovy, Indijsky i Južny.

Tihy okean je naj‐glųbokym, naj‐veljkym i naj‐bogatym životnymi organizmami. Svoje imę on polųči v 1520 godu, gda Fernan Magelan prehoděše od Ognjenoj Zemli do Filipinskyh ostrovov i ne strětiše ni jednoj buri. Povrhnostj Tihago okeana je bliz 165,25 mln. kv. km., čto jest okolo poloviny povrhni našoj planety. Maksimalna glųbina je veče 11 tys. m. v Marianskomu žlěbu, čto sę zova Bezdna (Glųbočina) Čelendžera. Temperatura vody sę měni zavisno od geografičnoj širiny i pory (sezona): v tropikah (v tropičnomu pasu) dostiga +30 °C, a v polarnyh širinah — -2 °C.

Atlantičny okean je vtorym poslě Tihago okeana odnosno veljčiny, i takože toj je naj‐slanym. Povrhnostj Atlantičnago okeana je bliz 82 mln. kv. km., naj‐glųbokym městom je žlěb Puerto-Riko (bliz 8742 m). Osoblivostj sego okeana je reljef: ogromen Sredoatlantičny hrbjet běži od sěvera do juga črez cěl okean. Okean toj dostaše imę v 5 stolětju od Gerodota v počestj titana Atlanta iz drěvnogrečskyh miѳov, ktor držaše nebo na ramenu si. Temperatura vody takože može sę vysi do +30 °C i sę nizi do -2 °C odnosno zemljepisnoj širiny i sezona.

Indijsky okean je tretjim okeanom na Zemlje odnosno veljčiny. Povrhnostj okeana je bliz 70 mln. kv. km., naj-glųboko město je v Zondskomu žlěbu, imajųči 7258 m.. Imę okean toj dostaše v 16 stolětju, ale Plinij Staršy juž v 1 stolětju po R.H. imenovaše jego «Okeanus Indikus» (Indijsky). Indijsky okean ima ostrov Madagaskar s veljmi posebnojų faunoj. Toj okean je naj‐teplym, ale faktično temperatura takože sę kolyše od -2°C do +30°C odnosno širiny i sezona.

Sěverno-Ledovy okean je naj‐malym na planetje, ale po koljkosti ostrovov je na vtoromu městu poslě Tihago. Povrhnostj okeana je bliz 15 mln. kv. km., naj‐glųboko město je v Grendlandskomu morju i ima 5527 m.. Sěverno-Ledovy okean jestvuje samo v sěvernoj polkulje (polsferje). Prvo kako samosebny okean toj byše oddělen zemljeměrom Bernhardom Varenjusom v 1650 godu, sę imenujųči Giperborejsky okean. V 19 stolětju prvo okean dostaše imę Sěverno‐Ledovy, i tako sę imenuje nyně. Okean ima naj-nizku srednu temperaturu, sę měnujųči od -1,8°C do +5°C. Takože večina povrhni je pokryta ledom, čto takože je dalo čęstj imeni.

Južny okean je naj‐novym v zemljepisnoj naukje, praktično priznanym samo v 21 stolětju, ale donyně toj ne ima točnyh granic. Interpretacja, že je prijętoj v 2000 godu, ima granicy Južnago okeana kakto niže 60-j ravnoběžky (paraleli) južnoj širiny. Togda povrhnostj Južnago okeana je bliz 20,327 mln. kv. km. i ima naj‐glųboko město v Južno-Sandvičevomu žlěbu s 8264 m. Ale kako i Sěverno‐Ledovy, Južny okean je pravdivym fenomenom, bo ima svoj tok, svoju ekosistemu i drugi harakteristiky, ktori vyznačajųt ovy okean kako posebny.